Proračun za mesta – trajnosten in generacijski

Trgovinski davek je največji vir dohodka v mestu. Gospodarstvo tako prispeva k naši skupnosti in javni infrastrukturi, od katere ima tudi koristi. Prihodke od davka na trgovino krepimo z v prihodnost usmerjeno lokacijsko politiko z vzdrževanjem zalog in preselitvijo, po možnosti brez obremenjevanja podjetij s povečanjem stopenj dvigovanja.

Da bi občine lahko izpolnile svoje obveznosti, je treba izboljšati njihova finančna sredstva. Pogajanja še niso uspela. Zahtevamo: Tisti, ki prenesejo naloge, morajo zagotoviti tudi financiranje. Če država ali zvezna vlada to zavrne, smo pripravljeni vložiti tožbo proti zvezni vladi in zvezni državi – skupaj z drugimi občinami.

Želimo razširiti upravljanje financiranja na oddelkih in uradih, da bi dosegli najvišje možne javne subvencije (države, zvezne vlade in EU) za mestne projekte in s tem razbremenili proračun.

Regija Ren-Majna je močna gospodarska regija. Še naprej želimo krepiti kohezijo in sodelovanje. Z okrepitvijo sodelovanja s sosednjimi občinami se lahko povečajo sinergije in zmanjšajo stroški.

Za javnost bosta proračun in njegov razvoj na razumljiv način predstavljena na mestni spletni strani. Zaradi preglednosti bi bilo treba proračunske podatke pravočasno objaviti tudi prek odprtih podatkov, tj. kot prosto dostopne nabore podatkov, ki jih je mogoče ponovno uporabiti.

Javna naročila lokalne uprave so pomemben vzvod pri oblikovanju lokalnih gospodarskih odnosov. Želimo, da bi bilo dodeljevanje javnih naročil srednje veliko in bolj naklonjeno inovacijam, da bi bila lokalna in zagonska podjetja bolje oskrbovana. Poleg tega želimo, da se upoštevajo sistematična trajnostna merila, kot so stroški življenjskega cikla, ohranjanje virov in upoštevanje tarif.

Vlagatelji vedno bolj iščejo načine za trajnostno vlaganje svojega denarja. Sprejemajo nižji donos kot običajne naložbe. Da bi bilo to uporabno za trajnostne projekte, zlasti za varstvo podnebja, mora mesto preučiti dajanje „posojila zelene zadolžnice“ na kapitalski trg.

Državljani so zavezani našemu mestu na različne načine. Ustvariti želimo priložnosti za sodelovanje, s katerimi bodo lahko financirale konkretne projekte, kot so fotovoltaični sistemi na javnih stavbah.

Ne želimo samo nadaljevati s proračunskimi ocenami iz preteklosti v novo leto, ampak z vsakim proračunom ponovno izračunati, kaj je resnično potrebno. Želimo nadaljevati in nadaljevati pilotni projekt o pripravi proračuna na ničelni osnovi.

Z javnimi sredstvi je treba ravnati previdno. To omogoča stalno pregledovanje, katere naloge so še potrebne ali kje so potrebne spremembe.

Ker prihodki in stroški enoletnega proračuna niso v pozitivnem odnosu, se želimo vrniti k dvoletnemu proračunu. Obljubljene koristi enoletnega proračuna se niso uresničile, vendar se je breme za administracijo in prostovoljno politiko močno povečalo.

Prenovili smo direktivo o naložbah v mesta, pri čemer nismo le okrepili varnostnih zahtev, temveč tudi opredelili trajnostnost kot naložbeni cilj. Naložbe državnega kapitala, lastnih podjetij in pravno odvisnih temeljev mesta morajo zato izpolnjevati ne le gospodarske cilje varnosti, donosnosti in likvidnosti, temveč tudi ekološke in socialne (minimalne) standarde.